EN PRIMER ZA ENEGA ABRAHAMOVCA


Ta presneta leta, koliko jih je,
vsakdo jih nabere, kdaj še sam ne ve.
Naj stric je al' pa teta, vsem hitro čas beži.
z malo sreče se vsakomur Abraham obeta,
danes, (IME) , si to ti.

Ob pogledu na mlada leta,
trak nazaj se zavrti.
kaj si človek vse obeta, kaj si vse želi?

Pa hitro minila tista je mladost,
ko skakal-A si čez jarek, tam kjer bil je trden most.
Prišel je čas spoznanja,
da v življenju se samo ne sanja.

Ko si srečal Abrahama, šele pol življenja je,
kar pripravi se - še bo hudo,
saj še veliko križev bo čez tvojo glavo šlo.
Mi pa bomo ti zapeli, vsako leto na ta dan,
dokler bomo še živeli – in morda boš pri stotih sam.

Veš IME, zdaj deček nisi rosno mlad,
in počas' problem pokonc' bo stat.
Saj star še nisi, prav mlad pa tud' ne.
Z malo optimizma – nekje na sredini znašel si se.
Zato hitrost pri hoji se takoj ti omeji,
več kot petdeset na uro zdaj ne smeš več ti.

Danes smo se tukaj ob tebi zbrali,
da bi ti voščili in tega »falota« Abrahama
s teboj bi počakali.

In sedaj ko ob tebi že sedi, poglej ga,
kako navihano se ti smeji -
lepo ga sprejmi, ne obračaj se vstran -
saj Abraham je mož priznan in spoštovan.

Za tvojih petdeset let,
želimo še sreče in zdravja v prihodnje, veselih mnogo še let.
Kozarci pa čakajo polni – želijo ti eno »NA ZDRAVJE« zapet.