Bil je lep poletni dan,
žalost, jok in skrbi pa so
tovkle v glavo mi.

Takrat sklenil sem tako,
da več naprej ne bo šlo.
Hitro na net sem zavil,
in nov profil si naredil.

Tako sej ne vem kako
tudi tebe kliknil sem kar tako.
Še sedaj ne vem zakaj,
potrdila si vprašaj?

In debata padla,
kaj na punci všeč mi je.
Čeprav v šali bilo je vse,
oba sva strinjala se da
fasada na punci čisto odveč je.

Tako debate padale so,
mesci pa minili so,
jst pa zaljubil sem se zelo.

Sedaj namesto žalostnih skrbi,
srečne misli bolečino povzročajo mi.
Ker enostavno več ne vem
kako osvojiti tebe smem.

Tako odločil sem se zdaj,
da resnico le povem ti,
ki povzroča v meni te skrbi.

Sem mislil biti kratek in jedrnat,
pa mi to uspelo ni,
maš pa dva lista mojih misli.

Sedaj resnico veš
pa mi nič ne poveš.
Pa nič za to saj mesec
dni imaš za to.

Čeprav verjetno jamo
skopal sem si, se vrgel vanjo,
zasule pa so me skrbi.
Me to vseeno več ne teži.

Sedaj poteza tvoja je,
da poveš ali istih misli si,
ali ti vse to ne diši.

Kakršna koli odločitev tvoja bo,
vedi da spoštujem te zelo,
tako da bodi brez skrbi
prijateljstvo živi.