|
El_Pingvino
|
 |
« Odgovor #8 dne: August 16, 2011, 04:36:31 PM » |
|
No, no, pa da te ne bo BL čisto zamorila, saj vsaka samozavest in nesamozavest prideta od nekod, od odnosa drugih ljudi do tebe, položaja v družbi blablabla, rodil se ni nihče popularen, samozavesten in nezmotljiv. Moje osebno mnenje je, da je vrjetno bolj smiselno kot sedeti v temni sobi in prepričeveti samo sebe kako super si, racionalno zamislit se, ugotovit katere stvari v odnosu z drugim ti niso všeč in jih poskšuat spremenit. Ljudje smo le socialna bitja in spet blablabla...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
|
|
theONE
|
 |
« Odgovor #9 dne: August 17, 2011, 03:10:41 AM » |
|
Lej, ne vem, kolk si stara, ker mislim, da nisi napisala.
20 let. Bi dal citat, pa je že zbrisala. Drugače pa so po mojem mnenju osebnostne lastnosti nekaj kar se samo gradi in oblikuje ter lahko to samo usmerjamo, ne pa da bi to sami popolnoma nadzorovali. Se lahko zgodi da greš v drugo smer in postaneš preveč samozavesten in izpadeš conceited asshole.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
I hope I'll die before I get sold.
|
|
|
chikitita
Novinec

Sporočil: 6
|
 |
« Odgovor #10 dne: August 17, 2011, 05:32:26 AM » |
|
Stara sem 20 ja. Bom upoštevala vaše nasvete pa kakšno knjigo si bom sposodila. Ker saj pravim, vem da bi mogla bit bolj karakterno samozavestna, si dopovedujem, ampak ne začutim tega. Pa še to privre na dan, bolj takrat ko sem v takem položaju, da bi rada koga pritegnila. Ne vem, zakaj govor o joških. Saj tipov kar nekaj pristopi zarad vizualnega izgleda, ampak kakor hitro so prišli tudi odidejo, ker sem bedna al neki. Takrat ratam bedna, medtem ko v svoji družbi pa nisem. Ne vem....Saj še sama ne razumem. Sem 1x to zdravnici omenla pa mi je dala antidepresive  Zdaj jih zgleda za vsako stvar dobiš. Seveda jih ne jemljem, samo nekaj moram narest. Hvala za nasvete!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Danijel
|
 |
« Odgovor #11 dne: August 19, 2011, 02:13:40 PM » |
|
OJ, kaj vse si pa povedala zdravnici da ti je dala antidepresive? Ker če imaš kere koli od navedenih simptomov bi jih blo dobro jemati! - dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine, - črnogledost, občutja brezupa, - občutja nemoči, brezvrednosti in krivde, - izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli, - izguba zanimanja in veselja do spolnosti, - nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje, - izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže, - pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost, - misli o smrti, o samomoru, - nemir, razdražljivost, - otežena koncentracija, spominjanje in odločanje. Kar pomeni da si v depresiji! Lahko pa ti je dala ad-je zaradi aksioznosti (stanje živčne napetosti), ki se ravno tako zdravi z ad-ji. Stanja pri aksioznosti so pa tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah (ponavadi neupravičen) in zaskrbljenost. Tak da če ti je dala ad-je jo le vpraši zakaj ti jih je predpisala čeprav sem mnenja da bi se mogla glede jemanja posvetovati s psihiatrom. Lep pozdrav D.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
El_Pingvino
|
 |
« Odgovor #12 dne: August 19, 2011, 03:09:20 PM » |
|
Heh, te "simptomi" so tako napisani, da če jih resno jemlješ to zavzema tko na oko 90% ljudi. Pa pozabil si omenit, da si depresiven ko več teh simpotmov traja neprestano dalj časa, pol leta ali več. Zgleda da ljudje in zdravniki niso več sposobni ločit med depresijo ko čustveno motnjo in depresijo kot čustvom, žalosti pač. Zdravniki nas pa veselo filajo s tableti, ne zato ker bi bilo s tabo z zdravstvenih razlogov res kaj narobe ampak zato ker se "neprijetno" počutiš... kar se mi zdi približno tako kot če bi klical nevrokirurga ko se urežeš v prst... Tudi Krka mora služit. Konoplja je satan, to pa za moje pojme ni nič drugega kot pa novi družbeno sprejemljivi načini zadevanja.  Občasna črnogledost še ne pomeni da je s tabo kaj narobe. Če bi, potem sem jaz najmanj mladi Werther ali pa Van Gogh. Pa sploh zanimo je da teli medicinsko priznani "mood-disorders" obstajajo samo v dveh vrstah; hipomanični, torej depresija in bi-polarni, manije-pretirane energičnosti in optimizma pa ne zdravi nihče. I wonder why?  Če imaš pa pomisleke, pa pojdi raje k psihologu, tvoji problemi kot si jih opisala so namreč vsi vedenjsko pogojeni, vedenje pa lahko spremeniš le sama. Mr. Prozac ti ne bo samo od sebe spremenil življenja nad katerim nisi zadovoljna... Če bi, bi bilo življenje dolgočasno.
|
|
|
|
« Zadnjič urejal: August 19, 2011, 04:36:55 PM od El_Pingvino »
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Danijel
|
 |
« Odgovor #13 dne: August 20, 2011, 02:29:51 AM » |
|
Seveda da se zdravi tudi bipolarna motnja kjer si v enem trenutku čist na tleh kjer ti ni za nič, v drugem pa si dvignjen in si sposoben narediti načrte za celo življenje. Sam to se zdravi z antipsihotiki kjer ti uravnavajo nihanja počutja. In to je manična depresija oz. bipolarna motnja. Maš pa čisto prov depresija je lahko socialnega izvora kjer maš v veliki meri probleme z navezovanjem stikov slabim počutjem v družbi oz. socialno fobijo. Maš pa še drugo opcijo kjer ti v možganih primankuje seratonin (hormon sreče) in zato se uporabljajo ad-ji. Tak da če ona ve kaj ima potem se lahko poslužuje psihologov in skozi pogovor razreši problem. Vendar je treba paziti na to da slab psiholog lahko naredi več škode kot koristi! Če pa ne ve je pa bolje obiskati psihiatra ker ima le več izkušenj na tem področju in je tudi šolan za te stvari. In če on skozi pogovor ugotovi da je stanje zgolj socialno pogojeno potem si lahko prepričan da ne bo predpisal ad-jev ampak jo bo poslal na delavnice ali pa na psihoterapijo! V nobenem primeru pa osebni zdravnik ni pristojen za predpisovanje ad-je ali pa ap-jev niti ne pomirjeval, če jih je predpisal v kombinirani uporabi. Zato je pristojen psihiater! Itak pa za vse kar ti piše življenje si odgovorna sama. Tablete so zgolj oporna palica če je stanje že globoko in je treba sanirat zadevo toliko, da si se sposobna lotiti zadeve reševati z delom na sebi! Nikol pa kokr je EL_Pingvino reku ne bodo tablete rešile celotne zadeve.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
chikitita
Novinec

Sporočil: 6
|
 |
« Odgovor #14 dne: August 20, 2011, 10:42:02 AM » |
|
Povedala sem ji, da sem karakterno izredno nesamozavestna, da ratam zaradi tega kdaj ful živčna. Ljudje, s katerimi se ne razumem me utesnjujejo. Dostkrat ratam živčna že vnaprej, če spoznam kakšnega tipa, ker itak vem kaj bo...Rekla mi je, da sem anksiozna in da to ne pomeni, da si skoz živčen in da ni nič takega in mi dala 2 škatli antidepresivov + pomirjevala. Vseeno se mi je zdelo to malce prekmalu. Pa opravila sem v 5 - ih minutah.  Mi je žal, da sem zbrisala 1. post, samo res sem kar nervozna, če kaj osebnega pišem na net. Sicer sem proti AD - jem, ampak verjamem da ti lahko pomagajo v kombinaciji s kako psihoterpijo, tega mi pa ni nič omenla in je rekla naj sam to jem. Zdej trenutno jih ne mislim, ker delam za faks in si ne morem privoščit dni, ko naj bi lahko tudi cel dan spala. Moram se še odločit, tako hudo le ni, da bi mogla to zdej na vrat na nos.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
El_Pingvino
|
 |
« Odgovor #15 dne: August 20, 2011, 02:41:01 PM » |
|
@Danijel, ne vem kakšne imaš sicer ti izkušnje, ampak ta logika, po kateri ti psiholog skozi voden pogovor lahko prizadane travme in naredi škodo, psihiatrična obravnava z umetnim in trajnim preurejanjem kemije v glavi pa nikakor ne more zgrešit, rahlo fali. Saj psiholog ni nek bavbav, ki bi tam sedel se ti režal v glavo, te zmerjal in tepel ko butneš ven s kako neumno, prvo stvar na prvem srečanju ki jo je meni rekel, je bila prav to, da kaj slabega mi nikakor ne more naredit, če ti kakšen nasvet ni všeč, ga pač ne upoštevaš in mu to poveš, pa itak sploh ne daje nasvetov in ne pove on tebi kaj je s tabo narobe, pač pa le sprašuje in dreza vate, da prideš sam do svojih zaključkov glede tega kaj te moti, kako to vpliva nate in kako bi to lahko spremenil... Vsaj taka je bila moja izkušnja, res pa je da sem mogoče imel srečo in naletel na edinega dobrega psihologa v Sloveniji, čeprav dvomim, poznam druge ljudi pa mi ni še nihče rekel da bi mu psiholog naredil karkoli neprijetnega.
Drugače pa chikitita meni daje vtis da punca ve kaj dela in ima glavo na pravem mestu, glede strahov, živčnosti, fobiji in tega se mi pa zdi da se vse premagajo na enak način. Z vajo in ne z izogibanjem, čigar te je strah se postopoma približuješ dan za dnem, korak za korakom, dokler se ne navadiš sitiacije in vidiš da sa ni česa bat. Kar ni preveč zakompliciarano, tudi ni hitro, lahko in preprosto za storit, ampak deluje.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|