Najbolši vir informacij so študentje z izkušnjami, a ne

Bruci Komi smo se turistov znebil, bote pa bruci z zemljevidi po Lublani strašil.
Pejt jest v Emonsko. Vsi smo tam jedl prvi mesec, ker nismo poznal drugega. No, al pa vsaj do prvega študentskega spoznavnega žura, ko vidiš ljudi plesat na istih mizah, kjer čez dan ješ kosilo ali do prvega ščurka v solati.
Najbolj fajn pri bonih je, da lahko na veliko preizkušaš restavracije. Če ni dobro, si pač vrgel stran 3€ in ne greš več. Ni prevelike škode.

Ma mi slovenci smo tak fenomen. Poleti sta me dva turista spraševala, kam naj gresta jest, da bosta dobila tisti tipično, lokalno hrano (local experience pač), kjer se lokalci prehranjujemo. Sem jih misla na moj najljubši kebab poslat, ker mi je blo to najbolj lokalno, kar sem se spomnila In smo se zadebatirali, kako zanimivo, da slovenci sploh ne jemo naše tipične hrane, ko gremo ven jest. Posledično toliko tujih restavracij (jaz pod "tuje" štejem tudi picerije), lokali s slovensko hrano so pa ponavadi dragi in fancy in namenjeni turistom in tujim poslovnežem.
Saj, kaj se pa naroči, če se gre s familijo ven jest? Pri nas pico, kake njoke al pa nekaj nevtralnega v smislu dunajskega šnicla. Edina lokalna hrana, ki jo jem, je kdaj kje na Primorskem, kjer to malo bolj laufa. No, ok, kalamari so postal del klasične ponudbe tud drugod, sam ni ga vraga, da me prisili kdo naročit morsko hrano sred močvirja ljubljanskega.