Ojla, it is aj, who don't know much...
problemi v življenju so našli svoj vzorec, 40 in še pred recesijo brez prave zaposlitve, brez otrok, brez ljubezni prave, no, kdo pa je z njo... morda je kje ona s kom...
brez partnerja mnoga leta, pri dvajsetih z napačnim (zaradi moje napačne odločitve) in zdaj se mi zdi situacija podobna...
Pred tremi se je tako, tako...začelo z nekom dosti mlajšim (14 let), ki me ima rad zelo, kako bo to zelo v njegovih tridesetih me niti ne skrbi, ker je moja glava polna idej, ki mi jih je odprla, morda tudi komu znana vedeževalka iz Postojne. Torej pravi moški zame šele pride, izobražen, srčen in z njim sreča, pa dva otroka, na katera bom izredno ponosna.
Pa ne gra samo zato, da naj bi mi vedeževalka zmešala glavo, če ne bi nekaj manjkalo, ne bi šla k njej... Fant me res ima rad, jaz sem pa že od vsega začetka z njim, ker mi lajša življenje. Sama sem živela z očetom v hiši na vasi, že nekaj let brez službe ali moškega in z večkrat strtim srcem, odnosi z očetom, ki je rad pogledal tudi v kozarec pa nikoli pristni in fant je razumljivo bil dobrodošel. Praktično pa mi nikoli niso z njim pasali spolni odnosi. Zakaj? Morda, ker je bilo pod vprašanjem zaupanje, tudi on je rad preveč spil, izgubil je izpit za avto, mnogokrat sem ga čakala, a, da slika ne bo napačna, fant je izredno delovne narave, redno zaposlen, z dobrimi delovnimi navadami, inteligenten, izobražen, iz dobre, situirane družine (nealkoholikov), ki skrbijo zanj vseskozi...
Situacija pa je danes taka, oče je umrl in sama sva s fantom ostala v hiši. Še vedno sem nezaposlena, tako, da brez fanta, ki postori vse potrebno okoli hiše in vsega ostalega ne bi mogla eksistirati....vendar.... zakaj srce nikoli in nikdar ni zadovoljno? Ko bi se našel kdo z odgovorom na to vprašanje!
Lani poleti sem se zaljubila v 4 leta starejšega samskega znanca, ki živi pod mamino streho....no saj bi jaz še tudi pod očetovo, če ne bi prehitro odšel s tega sveta, ampak, ali je to res čudna stvar, da nekdo pri 45tih še živi pri starših in je sam, brez partnerja? Verjetno je...
No s tem znancem nama ena stvar je šla kot je treba - posteljne zadeve in to je tudi vse...se mi zdi, drugače namreč nima posluha za moje potrebe....
No z mlajšim fantom sva se vmes razšla in nekaj dni sva bila skupaj s starejšim, ki pa še posebej ekstremno veliko spije, alkohola seveda. Cela zmešnjava, kaj sploh mislim, ampak tako dobrega seksa ni bilo že desetletja... No fant se ni dal odgnat, prav boril se je zame, tako, da sva spet skupaj, ker pač nimam dovolj sredstev za samostojno življenje, starejši pa ni pokazal zanimanja za skrb zame tudi na ostalih področjih...
Težava pa je nastala še ena--- v moji biološki uri, mlajši fant si zdaj želi otroka, ki sem mu ga revica že skoraj obljubila, vendar si ne predstavljam niti kako bi ga z njim naredila, kaj šele imela. Pa povejte, če nismo ženske še vedno skoraj tako, kot tiste v srednjem veku....marsikdo v vasi in širše ve za mojo zgodbo in si predstavljajo kar si, občutki so pa res nepozabni... Življenje je zanimivo in pravijo tudi, da smo si ga takega kot je, izbrali sami....super, čakam na čudež, baje se dogajajo
