Poznam nekoga, ki se pogosto, ko misli, da ga nihče ne sliši, potiho pogovarja sam s seboj. Zanima me kaj bi lahko bilo temu vzrok in če to pomeni, da je s to osebo kaj narobe ali ne

jst se tudi učasih pogovarjam sam s sabo pa si pravm. Pidza si prfuknen, da si tega ne morš zapomnt ko se učim za kakšen izpit, al pa sam sebe uprašam za mnenje

Z osebo, ki se pogovarja sama s sabo ni nič narobe. Celo psihologi so mnenja, da se je včasih zdravo pogovarjati sam s sabo. Ta oseba o kateri pišeš, je morda preveč zatopljena v svoje misli in se nehote meni sam s sabo. Ne bi pa rekla, da je zato z njim kaj narobe.

Jaz pa mislim, da je s tistim, ki se ne pogovarja sam s seboj nekaj narobe. Saj ne moreš vsega delati v poplni tišini.
Smeh je tudi lahko tih ali glasen, pa tudi ni nič narobe.