JANKO IN METKA

JANKO IN METKA
(ljubezenska zgodba)
Danica je bila ponosna na svoja otroka. Marko, 25 letni študent ekonomije in Jani 19 letni bodoči zdravnik sta se dobro razumela. Brata sta bila zelo navezana na mater, saj jima je oče umrl v rosnem otroštvu. Le kaj si imata povedati, česar ne smem slišati, se je dostikrat jezila mati ko sta stikala glavi in šepetala. Marko jo je nekega dne ob tem stavku presenetil in ji odgovoril : »Punco imam, mama in rad bi se poročil z njo, v sedmem mesecu nosečnosti je…….Danica je prebledela. Po dolgih mučnih trenutkih tišine je dejala: »Pripelji jo domov, da jo spoznava tudi midva z Janijem. V nedeljo na kosilo ob 12 uri, pa točna bodita, je še dodala. »OK, ni problema« je dejal Marko. Danica se je umaknila v svojo sobo in se bridko razjokala. Zdaj bom izgubila še otroka si je mislila. Dnevi so hitro tekli, bili so napeti za vse tri družinske člane. Prišla je nedelja. Točno ob 12 uri je pozvonilo na vratih.«Ti odpri« je Danica rekla Janiju. Jani je odprl vrata. Vljuden nasmeh na obrazu mu je v hipu zamrl. Obstal je kot vkopan. Potopil se je v kot morje modre oči dolgolase vitke črnolaske, ki se ji sedemmesečna nosečnost skoraj ni poznala…..in se izgubil. Tudi njo je spreletel čudovit srh, ko je strmela v lepega fanta.
»No, kaj je zdaj, naju boš spustil naprej ?» je smeje vprašal Marko. »Ah, da, seveda, vstopita« je bolj zase zašepetal Jani in se umaknil od vrat. »Dober dan, jaz sem Metka« je dejalo zardelo dekle in izročilo šopek materi Danici. »Hvala za šopek dekle, usedite se zdaj za mizo, kosilo je pripravljeno. Vesela sem, da sta točna« se je nasmehnila Danica. Deklica ji je bila všeč. Nekako v zadregi je minil čas kosila. Ob sladici pa je Danica radovedno vprašala: » Kdaj se mislita poročiti?« »Ne bova se poročila, gospa« je s tresočim glasom odgovorila Metka. Pogledala je še Marka in mu rekla »Sorry Mark, to sem spoznala šele sedaj«. Marko je prebledel. »Za abortus je prepozno Metka, otrok ne sme biti brez očeta, saj ga ima« »Kdo pa govori o tem, saj bom rodila tega otroka, pa tudi očeta ima. Videl ga boš kadarkoli boš želel, le poročiti se ne želim s teboj, zdaj vem, da te ne ljubim dovolj«. Po nekaj mučnih trenutkih tišine se je Metka naglo poslovila. Marko jo je pospremil do avta, Jani pa se je sanjavo zaprl v svojo sobo in premišljeval. »Bog, kako ljubim to dekle, kaj naj storim«? Tudi Metka se je ob prihodu domov zaprla v svojo sobo in se razjokala. »Ali takole zgleda ljubezen« se je spraševala. Danico je bolelo srce, ko je opazovala svojega sina, kako trpi, vendar mu ni mogla pomagati. Sam bo moral premagati to bolečino razočaranja. Minila sta dva meseca. Prišel je čas poroda. »Izrezan očka si Tilen« je dejal porodničar. Metka in Jani pa sta prasnila v smeh. »Prav zares mu je podoben« je dejala srečna mati. Jani je še popestoval otroka, oba poljubil in se poslovil. Metka pa se je prepustila krepčilnemu spancu. Janija pa je čakala težka naloga. Zvečer, pred televizorjem je dejal materi in Marku: »Nekaj vama moram povedati. Prosim, ne prekinjajta me ker sicer ne bom mogel dokončati. Ne jezita se name. Rad vaju imam. V sredo sem se poročil z dekletom, ki ga neizmerno ljubim in ona mene. To je ljubezen za celo življenje. To čutiva oba. Jutri se preselim v najino novo stanovanje v Koseze. Kupila sva ga na kredit. Majhno je vendar bo dovolj za začetek. Mati in Marko sta bila šokirana. Ostala sta brez besed. Jani pa je vstal in odšel v svojo sobo. Spakiral je svoje stvari in se proti jutru neslišno odpeljal v svoj novi dom. Ko se je Metka naslednji dan prebudila iz krepčilnega spanca se je dobro počutila. Le cmok v grlu jo je opomnil, da jo čaka še eno neprijetno opravilo. Poslala je sms Marku. Včeraj sem rodila sina. Ime mu je Tilen. Zelo ti je podoben. Lahko ga vidiš kadarkoli želiš. Sem poročena , moj mož je prevzel očetovstvo in tudi s tem povezane skrbi. Kljub šokantni novici, da je Metka poročena se je Marko odpravil v porodnišnico z velikim šopkom rdečih vrtnic, te ima Metka najraje. Na recepcijo je vprašal za gospo Metko Lovec. Gospa Lovec-Medved leži v sobi 8 so mu odgovorili. Medved ? Obšla ga je čudna, neprijetna slutnja. Ko je vstopil v sobo ju je zagledal. Jani in Metka sta sedela na postelji objeta in ljubeče gledala otroka. Marko ni mogel zadržati solza, ki so se kot deroč slap ulile po njegovih licih. Brez besed je položil šopek na mizo, nežno pobožal svojega sina in odšel. Usedel se je na klop v bližnjem parku in se razjokal. Minevala so leta, Tilen je odraščal. Najraje od vseh je imel strica Marka, ki se ni nikoli poročil. Tilnu je bilo kar prav tako. Saj je imel včasih občutek, kot da ga ima stric Marko raje od očeta, ki se je vedno bolj posvečal sestricama kot pa njemu.