Ko pridem v kako stresno situacijo se mi začnejo zatikati besede in zčnem jeclati Zanima me kako bi se tega lahko znebil, ker je res zelo moteče

Hvala Detox! To je to. Sploh se ne skoncentriram na to, kar bi rad povedal ampak mi misli kar begajo. A to si sam ugotovu al obstaja kaka knjiga o tem? Si bi rad kaj prebral. Imena pa res takoj pozabim. Samozavesti mi primankuje 

Težava je v slovenskem šolskem sistemu. Učitelji (OŠ), ki bi morali učence spodbujati, da sprašujejo, se iz njih delajo norce, ko kaj "neumnega" vprašajo, kaj ne znajo in potem seveda, ko si kaj vprašan, izzvan, razmišljaš o tem, kaj si bodo drugi mislili, kako se bodo iz tebe norčevali, ko kaj ne boš znal, kako neumen boš izpadel namesto, da bi se posvetil in osredotočil na vprašanje. Potem se ti pa besede zatikajo in začneš jeclati. V Kanadi, se mi zdi, da je celo kaznivo, če se učitlej učencu smeje, ko kaj ne zna (ker se tam pač malo bolj spoznajo na psihologijo kot pa v kaki Sloveniji). Prepovedano je tudi v Ameriki, zato pa se tam na šolah na veliko sprašuje, ker nobenem ni nerodno tudi, če vpraša še ne vem kako neumnost. Slovenska značilnost pa je, da smo v višjih razredih, letnih večinoma tiho in nas je sram kaj vprašat in vzrok seveda ponavadi podzavesto tiči v OŠju. Tega se ne da znebiti enostavno vsekakor pa moraš delati na samozavesti, se osredotočiti na vprašanje, se ne ozirati na okolico in vsakodnevno "bildati" svoj ego. PA ne pozabi, da rezultat ne pride čez noč.

No tudi jaz sem včasih jeclal, sicer se tega slabo spomnim saj so bili to prvi razredi OŠ, zgodilo se je kar naenkrat in tudi končalo tako, lahko bi rekel da sem imel srečo da se je tudi tako hitro končalo kakšne 2,3 leta. Meni je to takrat predstavljalo velik problem - zajeclal sem namreč skoraj pri vsaki besedi in še zdaj se dobro spomnim nekega dne, ko je imel oče rojstni dan, tiščalo me je na wc zato sem med odmorom šel in se notri spomnil da ima rojstni dan, kar tako sem hotel reči ati, vse najbolše ampak ugotovil sem da niti ati nisem mogel reči, zato sem začel vaditi tistih par besed in ati mi je še uspelo reči, vse najbolše pa je bila pač predolga beseda, postalo mi je zelo hudo potem me je pa še sošolec ujel pri tem in me čudno gledal, mislm da sem potem vadil celih 20min ampak mi še ni uspelo reči .. no zaradi tega mi je postalo zelo hudo da niti očetu ne morem voščiti, no tega je sedaj že dolgo ampak še vedno se dobro spovnim, mislm da so me zaradi tega tudi sošolci zasmehovali in je tudi to igralo neki vlogo ker zaradi tega postaneš živčen in gre vse težje .. sicer pa treba se je samo skoncentrirat in ne smeš biti živčen, osredotoči se pač na dejansko stvar in posluš detoxa pa bo šlo