Ja, ograje in omejitve..... Za nekaj so dobre, za nekaj pa ne. "Rad bi počel to, kar si želim...." je uresničljivo samo do nekej meje (spet meje). Npr.: Sovražim hoditi v slubo ali pa bi zjutraj raje dalje spal. Ja, o.k. pa spi... Kaj pa posledice? Kateri šef te bo pa dolgo prenašal. Adijo služba, adijo denar, dober dan živčnost, skrbi, slaba volja in čir na želodcu.
Zaradi takšnih, kot je tisti tip iz druge teme, ki se ga rad napije, zaradi takšnih morajo biti omejitve. Mi ostali pa jih pač moramo prenašati, vendar če v konkretnem primeru nimaš problemov z alkoholom, te tudi omejitve ne prizadenejo. Kar se pa tiče ljubezni, je pa spet druga stvar. Po mojem je to povsem osebna zadeva, ki druge nič ne briga, vendar...,žal tudi tisti obstajajo. Je pa hudo, ker domačim ne moreš kar tako hrbta obrniti in se požvižgati na njih. To so spolzka tla.

Moja sošolka je nekaj časa po končani srednji šoli, pustila delo v trgovini in se odločila za delo na ladji. Prepričana sem, da bo v Ameriki ostala do smrti... No, tam je spoznala enega fajn dedca, ki je bil ločen in je imel dva sinova, nekaj mlajša kot ona. Čeprav s tem nima nobene zveze.... on je Makedonec, ona Slovenka , imata pa sina, ki je Američan ( okrog 10 let je star). Kupila sta si starejšo hišo blizu Miamija, jo prenovila in upam, da sta še vedno srečna.
Če bi se srečala tukaj, ne vem kako bi se vse obneslo..., tam pa ni bilo nikogar, ki bi ju omejeval. Takšna zveza kot je vajina, ni družbeno priznana in zakaj ne? Ker se to pač ne spodobi? In zakaj ne? Zato, ker ljudje tega niso vajeni.
(... nekoč so na oder stopili Beatli ali pa Elvis...) In več kot bo tega, lažje bo. Še nedolgo nazaj je bil nezakonski otrok sramota družine in nepredstavljivo je bilo živeti na koruzi... Sčasoma se meje podirajo kot Berlinski zid, a kaj ko si že izmislijo druge....
Premalo, premalo pa se oziramo vase.
Pa lep dan še naprej!