Res, da sem na perspektivnem študiju in se ne bojim, da zame ne bo delovnih mest
Ne vem, kaj študiraš, ampak če študiraš strojništvo, računalništvo ali kaj podobnega STFU
Zdej sem celo smajlija odrezala, ker resno mislim

Lahko je govorit, če te zanima nekaj, kar ti bo zagotovilo eksistenco. Od vseh možnosti, ki jih je bella12 naštela, z nobeno ne bo preveč zaposljiva. Biokemija al pa fizika je pa ne zanima in ji ne gre. A vidiš, v tem je razlika. Ti sploh nimaš in nikoli nisi imel dileme.
Se pa strinjam, zaposljivost ni edini faktor, ki se ga splača upoštevat. Jaz pač ne bi spacala enega letnika na fri-ju, ker bi cel čas visela na FB-ju namest programirala (al kaj že delajo tam

) Brezveze bi blo, da bi šla pravo študirat al pa ekonomijo, ker me niti malo ne zanima in spet ne bi nardila. Če bi me pa podobno zanimala dva področja, bi pa sigurno šla tisto, kar je bolj perspektivno.
Konec koncev, kdo pa pravi, da ko diplomiraš iz nečesa, ne moreš še česa drugega študirat?
To sem hotela dodati v prvem postu, ampak bi pokvarilo splošen rožast in srčkast in metuljčkast in optimističen ton posta. Ali pa da na koncu delaš točno tisto, za kar si študiral. Sploh če si v pedagoških vodah, who da fuck bi hotel eno in isto svtar predavat leta in leta?
ampak taki nasveti kot ga je dal El_Pingvino, da "stisneš zobe za kakšno naravoslovno smer" se mi zdijo nesmiselni
Ja, ampak napisal je tudi tole:
Če pa res ne, potem so pa vrjetno te pedagoške-vzgojiteljske-socialne-upravne-informatične zadeve še vse eno manj neuporabne kot antropologija ipd.
Torej, spet, manjše zlo. Čeprav niso vsi ti študenti nezaposljivi. Recimo vsaj v času mojega vpisovanja na faks so bili defektologi (danes specialni in rehabilitacijski pedagogi) precej iskani in jim baje ni bilo treba preveč iskati službe. To je bila tudi moja prva izbira študija, btw. Kar pa se zaposljivosti v moji stroki tiče, je pa stvar precej kompleksna. Potrebe po soc. delavcih so (ok, ne 150 na leto, kolikor se jih vpiše v prvi letnik, ampak vsi tak ne bojo/bomo delali v tem poklicu), ampak je situacija pač taka, da za delovno mesto, ki bi ga po vsej logiki moral zasedati socialni delavec, ki je usposobljen za socialno delo, dostikrat vzamejo psihologa, antropologa, specialnega pedagoga, teologa z dvema semestroma družinske trapije and so on. Ki o socialnem delu nimajo pojma. Kot jaz ne o 234 različnih vrstah človeških lobanji ali psihoanalizi. Da ne govorimo o tem, da so soc. delavke na csd-jih preobremenjene in zakopane v papirologijo, a pač ni denarja, da bi se zaposlilo več kadra. V nevladnem sektorju pa itak ni denarja nikoli. Skratka, cela zmeda

Dobra stran tega, da bomo imeli tako vlado, kot jo bomo očitno imeli, je, da bo več socialnih problemov ergo več dela za socialne delavce

Družboslovcem tako radi podtikajo kakšne statistične metodologije, če mi je kaj znano.
Malo OT, ampak kako bo pa družboslovc spacal skupaj diplomsko, če ne zna vsaj osnov statistike? Praktično vse diplomske temeljijo na raziskavah, večinoma kvantitativnih, kjer pač premetavaš en kup številk. Pa kako tortico narišeš. Juhej, da meni tega ni treba, ampak mi smo imeli celo dve leti statistike (oziroma metodologije raziskovanja s staistiko). Večina ljudi na družboslovnih faksih, kot opažam, itak gre po liniji najmanjšega odpora in vrže na net ene bedne anketne vprašalnike z enimi irelevantnimi prežvečenimi temami in to je to.