Đizs, ampak ljudje, kot prvo men se zdi, da je osnove literature, kot je on pač treba poznat. Ampak je pa vendar treba razumet, da lih lahke literature takrat niso pisal in da je bil to drug čas. Brat take knjige iz oči 21. stoletja je groza. Ampak to je napačna perspektiva. Po mojem.

Govorim na splošno.

Oh, "Francoski Testament" brez dvoma, model rabi 350 strani samo da se odloči ali se ima za Rusa ali Francoza, na koncu je že prav boleče brat ko že sedemintridesetič pogreva eno in isto mlačno juho misli in argumentov ko sanja sam o sebi...
Pa "Dnevnik Ane Frank", ta knjiga me pa prav ujezi in živcira, pe že v osnovni šoli smo jo morali brat, pa niti ne knjiga sama, pač pa to, da vsi vi vemo da je ze en drek in je popularna samo zato ker so ljudje fascinirani nad malo mrtvo židovsko punčko... Kaj ko bi ljudje cenili literaturo po samo literarni vrednosti oz. kako je knjiga napisana in kako se bere, ne pa po tem kakšen odnos imamo do avtorjev? Vrjetno sem res cinično prase ampak neboluze neke naključne najstniške dekline ki jo vsi poznamo samo zato ker je mrtva se mi res ne zdijo nekaj posebej branja vrednega...

Ne, ne boš me spreobrnila... Saj niti o vojni, pač pa o dveh družinah ki ždita na tistem podstrešju in lupita krompir, če bi bral knjigo brez poznavanja konteksta bi komajda sploh razbral zakaj se skrivajo na podstrešju.
Če že hočeš pogledat na 2 sv. vojno in holokavst s strani žrtve potem ti raje predlagam 'Psiholog v taborišču smrti' (avtor Viktor E. Frankl)ali kar koli je že slovenski naslov te dni, to je pa pač razprava o tem kako življenje v koncentracijskem taborišču vpliva na psiho itd. Totalno te zamori v prvih desetih sekundah branja, to je res, a mene je precej fasciniralo...
Boljše to kot pa tisti velik krneki Ane Frank, ne maram, ne maram in ne maram ga.  Verjetno sicer večinoma zato ker sem bil dvakrat -osnovni in srednji šoli- posiljen z branjem tistega dolgočasja, in vsakič me je odvrnil...