V duši mi je zelo hudo in tako sem se odločila, da pišem tu in podelim svoje probleme tukaj. Upam, da se bo našel kdo, ki bo znal primerno povedati iz svojega stališča glede mojega problema.
Sama mislim, da najina zveza z njegove strani ni takšna kot bi morala biti prava zveza oz. ljubezen. Namreč je katastrofa . Skupaj sva se odločila, da bova ostala pri meni in tukaj zaživela. Moji starši so ga sprejeli takšnega kot je. Moram reči, da je deloholik in mu je tu pri nas ustrezalo, nikoli se ni pritoževal, čeprav mu ni nikoli noben rekel, da je potrebno kaj postoriti. Vedno je tudi sam dal pobudo, da bi kaj postorili. Ko se je odselil je izjavil, da je bil pri nas kot v raju.
Odločila sva se za poroko, s čimer se je strinjal. Plača sva glasbo oz. polog in tudi začela iskati gostišče. Tako da sva se že odločila glede izbire le te, vendar pa še nisva sklenila pogodbe.
Zveza je pa bila ves čas v napetosti, saj me njegovi starši niso marali, kljub temu, da sem pomagala tam delati (kosila travo, pomagala delati v vinogradu itd), vedno sem nesla tudi pecivo, ko sem šla k njim saj sama zelo rada pečem. To jim je pa bilo tudi zelo všeč, saj so sladkosnedi . Tudi se niso strinjali, da živiva pri njih, saj sva hotela narediti prizidek k njihovi hiši. Vendar je bil odg. da se to ne bo delalo, ker bom jaz in moji starši hodili delati in njih komandirati, kljub temu da bi moji starši tudi finančno pomagali, saj oni nimajo dohodka za takšne investicije (sama pa sem zelo komunikativna in izrazim svoje mnenje, vendar je to daleč od tega, da bi vodila komando, kar je tudi fant rekel, da nikoli nisem rekla nič vsiljivega ali žalega) Žal je pa bilo to rečeno vse za mojim hrbtom, tako da so se pred mano lepo obnašali. Mnenje so povedali fantu oz. sinu, pred mano so se pa delali lepi, kot da je vse v najlepšem redu. On je pa tudi zelo navezan predvsem na mamo, tako da je tudi hotela obdržati doma in tako je tudi na njega vršila pritisk, kaj je toliko pri nas, kljub temu da sva tukaj živela. Večkrat ko sva se kaj pogovarjala je rekel, da mora vprašati mamo. To me je zelo motilo, saj je pri tridesetih letih še tako nesamostojen. Sam je priznal, da nima lastne osebnosti in da samo pritrjuje. Torej je pritrjeval meni, pri njih pa mami, kljub temu da sva imeli drugačna mišljenja. Ne razumem, kako je to lahko, ampak je resnično. Kljub temu, da je hotel biti pri meni in da sva planirala prihodnost tukaj, mi je po selitvi zaupal da je imel vedno v glavi, da se bova z mamo bolje razumeli (kljub temu, da se nikoli nisva sporekle, vedno sva se normalno pogovarjale, ampak ona mene ni marala in on je to videl) in da bova šla živet tja. To mi je pa bilo nerazumljivo, saj je videl kakšen odnos ima do mene.
Ona je večkrat kritizirala mene, nikoli se pa ni postavil na mojo stran, kljub temu da je vedel, da ne dela prav in da je krivična. To mi je sam zaupal, torej da ne more oporekati maminemu mišljenju, kljub temu da je napačno. Jaz sem pa popolnoma drugačen karakter, kot on. Kljub temu, če vidim da bi moji bili krivični se postavim za naju in ni nobenega hudega prepira ali zamere.
Torej sva imela tudi probleme v spolnosti. Zadovoljil se je samo on, mene pa vedno pustil nepotešeno, kot da sem zrak . To me je motilo in kljub temu da sem mu večkrat rekla ni bilo odg., zakaj je to tak, ampak je vedno rekel zakaj težim in odg. je bil tudi da on to naredi tako kot on misli in to je to, ter da tu ni kaj za debatirati. To me je tako težilo, da sem vedno znova odpirala to temo in seveda je čutil pritisk in odnos se je slabšal. Se mi je pa opravičil, da ne ve zakaj je to tak naredil. Ampak sem mu vedno odg. da to ni bilo prvič, ampak da se to ponavlja.
Sama sem ga imela izredno rada in sem hotela vse rešiti, torej da bi ostala skupaj. Hotela sem mu pomagati iz lastnih težav (zaprtost vase in veliko je tudi stavil-športne stave, tako da sem mu včasih mogla posodit denar ni imel niti za nafto.) po tem ko se je odselil, sem vedla da je globoko zaupal, saj se mi je zaupal, torej je tudi sam hotel da bi ostala skupaj.
Največji problem pa je, da se je odselil, ker sem jaz hotela debatirati o stvareh, torej sproti razčistiti stvari, njemu pa to ni bilo, ker je to odveč. Torej ko sva bila sama, ni bilo pogovorov itd. Torej to je bil edini problem, za katerega sem mislila, da je odšel domov.
Seveda sem potem se borila, ker sem ga imela res neizmerno rada. Torej sem ga dobesedno prisilila, da sva se dobila. Čeprav mi je rekel da me ni vreden in da se ni boril za mene. Jaz budalo pa sem seveda vstrajala in tako sva se dobila. Povedala sem mu, da ne dela prav, da posluša mamo in da se mora postaviti na lastne noge in razmišljati s svojo glavo. Seveda je bil odg. da je poroka bila za njega prehitra, vendar ni mogel povedati, je bil raje tiho. Tako sem tudi po drugem srečanju izvlekla iz njega, da se je hotel poročiti za to, da bi potem nasledil to premoženje, ki ga imamo doma. Smo veliko premožnejši, kot oni. Sam je priznal da je materialist in to me je zelo prizadelo, si ne morete predstavljati, kako mi je bilo.
Zgodba je še daljša, saj sva se hotela pobotati, tudi on je bil za to. Rekel je, da se bo zaupal, res je da je postal zgovornejšji, mi zaupal svoje težave itd., rekel je tudi da ga moja direktnost moti. Sama sem se veliko trudila. Kljub temu, da sem si želela ljubezni, sem vedela da bo težko, da jo bom z njegove strani dobila. Odgovor na vprašanje, če me ima rad je bil, da on še v življenju ni čutil prave ljubezni. Nato sem ga pogledala in odg. je bil, da ni čutil ljubezni do bivše punce, s katero je bil skupaj pet let. Najina veza pa je trajala eno leto.
Nato sem odšla iz avta. Pogovarjala sva se v avtu, ker sva bila na kavi. Ko je rekel da še v življenju ni čutil ljubezni do punce, sem izstopila iz avta. Ker je prišel iz avta sem ga vprašala če ve kaj je prej izjavo. Je rekel, da mi je reko če me lahko objame. To je rekel ko sma bila zunaj, vendar je vedel, da je letelo to na prejšnji pogovor oz. zadnje besede, ki jih je izrekel v avtu. Fant je sicer izobražen, je gradbenik-projektant, torej inteligenten fant. Nato sem bila pred avtom, sam se je vsedel v avto. Odločila sem se, da se ne bom odpeljala z njim in da grem s taksijem oz. da pokličem kolegico. Nato je kolegica prišla po mene. Nato pa se je odpeljal in videl da grem po stranski ulici, ampak se je odpeljal. Nato me je poklical, vendar se nisem javila. Njegov sms je bil, da če tak želim je konec in če me lahko vsaj domov pelje. Torej se niti truditi noče, kljub temu da ve da ga imam neizmerno rada.
Sem neizmerno prizadeta in bi bila zelo vesela, če poveste svoje mnenje.

Hvala za odgovor beutiful liar. Sama vem, da glede tega tudi grem v ekstreme, da se hočem truditi, kljub temu, da vidim, da me nekdo ni vreden. Torej to je videl tudi on in se mogoče res spustil v vse skupaj ponovno, samo zaradi moje pobude. Vendar se je odprl in rekel, da se bo hotel na vseh področjih spremeniti. Odprl se je res. Najbolj me pa žalosti, da sem odšla in mi je napisal da je konec, torej da se niti ne trudi. Kljub temu, da jasno vidim, da me nima rad, mi je hudo. Sama sem tudi zelo čustvena in včasih kljub jasni sliki vstrajama itd.
Ne morem verjet, ker sva načrtovala družino. On je odšel od mene brez pogovora, kljub temu da sem ga prosila, da se pogovorima. Sedaj ko pa sva se skušala pogovoriti pa zaradi tega ker me je spet razočaral, ko je rekel da še ni čutil ljubezni do punce, sem odšla domov z drugim prevozom, je rekel da je konec. Torej vidim, da se niti truditi noče. Mi je zelo hudo, vendar vidim kako je dejansko na strani in bom mogla preživet, vendar bom sedaj zelo zelo težko zaupala še komu.

zdravo štajerkca,

"Povedala sem mu, da ne dela prav, da posluša mamo in da se mora postaviti na lastne noge in razmišljati s svojo glavo. Seveda je bil odg. da je poroka bila za njega prehitra, vendar ni mogel povedati, je bil raje tiho. Tako sem tudi po drugem srečanju izvlekla iz njega, da se je hotel poročiti za to, da bi potem nasledil to premoženje, ki ga imamo doma. Smo veliko premožnejši, kot oni. Sam je priznal da je materialist in to me je zelo prizadelo, si ne morete predstavljati, kako mi je bilo. "

Sta vidva že poročena la sta bila ravno pred poroko? No če sem prav razbral sta bila ravno pred tako da si lahko srečna, da si do tega spoznanja prišla pred tem. Človek očitno misli samo na denar in kot kaže, je bil s teboj od vsega začetka samo zaradi denarja.  V takih primerih pa je vsakršna skrb al pa žalost pri tebi čisto odveč. Lahko bi citiral B.L vendar ne bom (ker ona vsakega označi za maminega sinkota:)) se pa strinjam z njenimi besedami v večini. Sicer bo trajalo in v vseh primerih traja dolgo, da nekoga pozabiš in zaživiš ponovno. Vendar pri tebi nebi smelo biti tak, ker taki osebki niso vredni kose kaj šele solze.

Bodi lepo...