ne nikol... niti enkrat se ne spomnim da bi me oč oz. mami udarla.... niti mal.

ne razumem

aja... No ...
Js nasilja nisem nikol doživljala in ga tut zdej ne doživljam.
Sam je pa neki...
Mam use use kar ti srce poželi u materialnem smislu res kar hočš, in tut tko mam fanta,velik prjatlc, velik prjatlov, uredu starše, čist spešl bratca, dobre sorodnike,... mislm res ne morem se prtoževati.
Je pa ena stvar... skor skos sm sama doma. Ja sej, verjetno bo zdej večina tok starih k jst o blagor tep, blagor tep... pa mi ni blagor. Sej so dnevi ko res hočem bit sama, ampak jih je čezdalje manj. Večkrat si želim, da bi bli doma zbrani vsi, oz. brata še vidm tko 1 uro na dan recimo, a starih ne. Mogoče ju vidim par urc na teden. Ja zdej sm jih ceu decembr gledala  24 ur na dan in je blo zlo dobr. Samo se vid, da ni več to kar je blo... sej se mamo radi, se spoštujemo, se pogovarjamo kadar se lahko, ampak v bistvu se ne poznamo to je to. Kot sem že povedala v eni drugi temi, onadva želita bit zelo dobra starša, čeprav to dojemata na drugačen način. Kupita mi vseeeeeeee, nove hlače,  nove čevlje, nov računalnik, novo sobo KAR HOČM!! Zahtevata pa od mene, to da se dobro učim oz delam šolo z čimboljšimi ocenami, 3 je že nesprejemljiva ocena zanju v gimnaziji v 3.letniku, o tem da bi js mela fanta niti slišat nočta ( in v bistvu sploh ne veta da ga mam), in kako naj bi vedela? Saj me ne poznata, ne vesta kaj počnem čez dan, ne vesta s kom  se družim, ne vesta kako se počitm, veta samo to da imam v šoli uredu ocene, to da se rada učim ( NOT ) in to da si znam sama skuhat. Ker mam v bistvu vse kar rabim ( materialnega ) si sploh ničesar ne želim, enostavno nimam želj ker vedno vse dobim. Ampak čim sem jima omenila manekenstvo sta dobesedno ponorela in bla bla bla... to prerekanje je na koncu prišlo do tega da bom pristala v kakšnem playboyu ali še huje kot kakšna striptizeta... itd. no ja, čez čas sta se tudi s tem sprijaznila, ampak pri tem pa me nadzorujeta in to zelo. Kličeta me na vsake 5 minut, ali sem že doma, ali so mi kaj težili, kakšni so kaj fantje tam, ali sem že jedla ... JAO JAO.
No ja nasilja NE poznam, ko sem bila čisto majhna sem bila najbolj razvajen otrok na svetu,  ves čas je bila mami doma, me merkala, skrbela zame, potem ko pa sem enkrat ''odrasla'' toliko da je nisem več potrebovala recimo stara sem bila 12 let in mi je najela varuško  , no neko sosedo. In jst je nism ravno preveč marala, kot v nekakšnem filmu z bratom naju je merkala ( KAO ), dala nama je igrice da sva se igrala ona pa je gledala španske limonade  ... itd. ko sva se z bratom pritožila čez njo, sva dobila novo, drugo in seveda sva bila takrat malo starejša in sva mi2 njej požrla živce, tako da je kar na enkrat ni bilo več. In potem sva ostala sama. Starša sta odhajala v službo ob 5ih  4.30... odvisno in se vračala nekaj časa še kar zgodaj ob 20.00, 21.00, ko sem jaz takrat že spala. Zdaj pa delata tako da niti ne vem kdaj prideta domov, včasih ju sploh ni... ampak na to sem se že itak navadla in mi zdej ni več tok hudo kot mi je bilo ko sem bila stara 14 let. In sem to že skorajda nekako sprejela.

bejbika92  pa pokaži jima tale tvoj post... dopusti tudi možnost da onadva ne vesta kaj čutiš ker jima tega nisi nikoli povedala..sta starša, nista pa vsevedna!!

zdi se mi da imaš glavo kar na mestu, ne dopusti, da ti njuna odstotnost pokvari lepih mislih. Ju ni in ju pogrešaš! Po drugi strani pa so ljudje, ki živijo vsakdan v tepežu, zmerljivkah, psihičnemu nasilju in si želijo le in samo tisto minuto miru.
Bodi skromna in vesela, da živiš v varnem, pa čeprav hladnem okolju. Sigurno je napaka, da ste odtujeni, vendra ne tvoja in četudi ne poznam vaših razmer, milsim, da vaju imata starša rada, kar je pomembno! In so otroci, ki tega ne čutijo!

v naši družini se ne pije!!!!!!!!