Nehaj se smiliti sam sebi in naredi nekaj za to, da boš prišel v družbo, ki ti bo ugajala in ti njej. Ne reci mi, da res nimaš niti enega kolega s katerim bi šel v lajf, če pa si presramežljiv pa sorry, se boš moral tega odvaditi.

Spravi se od hiše in idi živet!

Še totič eno in isto. Tovrstne nasvete sem slišal že stokrat in bolj ko jih poslušam ... ni nič boljše. Pametni so vsi, da bi pa eden pripravljen pomagati konkretno, to pa ne. Pa se vi družite z mano, če ste tako pametni.

Kaj vse pa si storil, da bi ti bilo bolje?
Kaj rad počneš v prostem času?

Ne, ne. Sicer po neki logiki prav razmišljaš, samo ti bom razložil v čem je fora. Če najdeš neko osebo, ki je vesela in dobre volje  in tako naprej... Ja po neki logiki je res, da ti s svojim značajem pomaga, samo ta oseba je gotovo nekdo, ki ima veliko prijateljev že od prej in če bi zdaj jaz uletel v njeno življenje... prvič je vprašanje sploh ali se ji spača zdaj zapravljati čas za nekega nesrečneža, ko pa ima toliko starih prijateljev, ki ji veliko pomenijo. Torej. Vprašanje, če bi se taki osebi sploh dalo pomagat nekomu, ki je v bistvu tudi čisto drugačen od nje. Druga stvar je pa ta, da tudi če bi si vzela čas, bi imela še vedno ogromno drugih stikov, ki ji gotovo pomenijo več kot jaz.

Če pa najdeš osebo, ki je na istem kot jaz. Pač. Nikogar nimata-razen drug drugega. V tem primeru je stik močnejši in drug drugemu preprosto ogromno pomenita in posledično vama je lepše, kot da bi zdaj jaz imel nekoga, ki sem eden izmed njenih stotih prijateljev...