Recimo, da malo bolje razumem, kaj misliš.
Izjemni ljudje so vsepovsod (ok, vsepovsod ne, ker potem ne bi bili izjemni), samo naleteti je treba na njih. V življenju povprečno itak vsaj ene 4x zamenjamo okolje in vsakič je nova priložnost za spoznavanje ljudi, ki pustijo kako sled v tebi. Mislim, da je pri tebi problem, ker razmišljaš precej drugače od povprečnega mulca tvoje starosti in verjamem, da je včasih težko najti sogovornika.
Ne se toliko osredotočati, na odnose, ki bi jih lahko imel in jih ne bo, ampak na tiste, ki jih imaš

(Pojma nimam kaj sem hotla povedat.)

Najbolj bedno je pa to, da se edini tako počutim....
To veš pa kako?