sem nova na forumu in uporabnikov še ne poznam, vseeno pa upam da je tu kdo ki bo želel prisluhnit moji zgodbi in svetovat..
od začetka.. ko sem bila stara 14, sem spoznala fanta (4 leta starejšega od mene) in se totalno zaljubilav njega. bil je moj prvi.. potem me je pustil, in sicer prek msn-ja.. enostavno se mu je nekaj preobrnilo v glavi in se je odločil da noče več biti z mano.. potem sploh ni hotel več slišati za mene.. ni mi odpisoval, skratka - kot da ne obstajam.. tega mu nikakor nisem mogla odpustiti, da ni bil niti toliko fer da bi se z mano v živo pogovoril.. tako je bilo 7 mesecev.nato se je kar naenkrat (!) kot strela iz lepega, pojavil na naši šoli in mi pred vsemi izročil ogromen šopek vrtnic. seveda mi ni bilo popolnoma nič jasno.. na šolo naj bi prišel, da bi pozdravil svoje stare učitelje in potem je prinesel še majhno pozornost zame (WTF?! vem
) potem sem privolila (seveda vsa srečna in blažena) da greva na pijačo.. ta nedolžna pijačka pa se je potem spreobrnila v nekaj čisto drugega. peljal me je na samoten kotiček, kjer sva sexala. dolgo nisem skapirala poante, ampak zdaj prekleto dobro vem - 'pozdravljanje starih učiteljev in 'majhna pozornost'' je bila samo vaba, da me je lahko izkoristil.. in tako se je vse začelo..
od takrat dalje me je večkrat poklical, prišel z avtom pome, me peljal na samoten kotiček, k sebi domov, ali pa sva opravila kar v avtu... poklical me je 2x na teden, nekajkrat na mesec, zgodilo pa se je tudi že večkrat na dan. enostavno, ko se mu je pač zazdelo. večkrat sem zaradi njega špricala šolo in se lagala staršem, da spim pri prijateljici.. vedno sem seveda kot psiček letela k njemu.. ko sva se dobivala, me je imel 'ful rad
' in blabla.. ko pa sva opravila, pa se je do naslednjega srečanja komajda pogovarjal z mano. ali mi ni odpisoval, ali pa par besedic, 'kak si, kaj delaš'... medtem ko se je dobival z mano, je tudi hodil z drugimi dekleti :S
zaradi njega imam uničeno živlenje.. v začetku devetega razreda (ko me je pustil) sem se zelo poslabšala z ocenami in nisem imela pogojev za vpis v gimnazijo, v katero sem si želela, zato sem se vpisala na poklicno - in to v enako kot hodi on (v isti stavbi je višja) .. prvi letnik sem nekako izdelala, drugega in tretjega z nekaj popravci, sedaj v četrtem pa je jasno, da ga ne bom naredila. kot da že to ni dovolj, da imam uničeno prihodnost in sanje in nedokončano šolo, ki me sploh ne veseli - to z bivšim se še vedno ni končalo... tako zelo ga ljubim, sploh ne morem brez njega !! prijatelji mi venomer govorijo naj se mu ne pustim izkoriščati, da si me ne zasluži, ipd.. vem da je to res, ampak počutim se kot da sem tako zelo šibka, ker sem tako zaljubljena,.. poskušala sem jih upoštevati, 4 mesece mu nisem odgovarjala na klice, pa je bilo samo še slabše.. tresla sem se že, tako sm ga pogrešala.. želim si ga, samo njega na svetu, nikoli nobenega drugega!! želim si da bi bila skupaj- tako kot takrat..
NO WAY OUT - dobesedno.. že od kar sem ga prvič videla, sleherno sekundo mislim nanj! če se dobivam z njim mi je hudo, in če sem brez njega je hudo !! ne vem kaj naj naredim, to ne bo moglo trajati večno, kajti bojim se da si bo prej kot slej našel resno dekle in me brcil kot psa, kot že prvič ! pustila bi ga, a kaj ko je tako zelo težko, zares, brez njega ne morem niti dihati !!
moje življenje se iz meseca v mesec spreminja v še večjo polomijo, oddaljila sem se s prijatelji, starši se sekirajo in ne spijo zaradi mene, razočarali sem jih, najbolj pa sebe.. če bi imela izbiro, se nikoli ne bi rodila !
ne bom dokončala šole in nikoli ne bom mogla študirati in postati to, kar sem si najbolj želela
.. zares je popolnoma spremenil moje življenje, najbolj pa mene.. enostavno, kot da bi bila navadna ničla
