Včasih se mi zdi, da sm s sestro čisti tujec. Še prijatelje bolje poznam kot njo.  Sploh ne vem, kako to ampak nikoli se nisva zbližala. Je mlajša. Sedaj, ko sem študent pa se sploh nič ne vidimo. Nekajkrat na mesec. Kar zgrozim se, ko jo res nič ne poznam, ne poznam njenih občutij, mnenja, nič, čisto nič. On je vedno bila s svojo družbo jaz pa s svojo. Še marsikatero njeno prijateljico bolj poznam kot pa lastno sestro. Včasih na to sploh nisem mislil sedaj me je pa kr nekaj prijelo in na to mislim skos. In se počutim krivega pa sploh ne vem zakaj.

Kakšni so pa vaši odnosi z brati, sestrami? Se jim zaupate, jih poznate?

A mogoče kdo ve kako bi lahko izboljšal odnos?

moj odnos se setro... hmmm z njo težko brez nje pa še težje. je ravno v letih ko jo meče na vse strani in full težko pridemo skupi in smo si tudi zlo različne. obe fulll žive, zgovorne ampak mamo čist drugačna mnenja kriterije... ne zaupava si vsega ampak mamo pa dneve ko si povemo vse in tudi če pride kaj narobe zmeraj skupaj potegnemo.  v strosti ni neke velike razlike (4 leta) vendar ravno toliko da imava ena za drugo malo časa.

sestra je starejša 6. let, se dobr razumeva, občasno pride do sporov ampak drgač je pa ql

js mam 1 sestro in 1ga brata.
Razumemo se ful dobr... mislm da je to tut mal od vzgoje in tega odvisno.
Ne vem, mi smo vedno vse počeli skupaj... med nami je samo 1 leto razlike... brat je starejši 1 leto od mene... js pa sm 1 let starejša od sestre. In jst sm bla skos ful navezana na oba in sm še zdej.
Doma so nm skos govoril, ne se kregat, radi se mejte...blablabla
ampak mi smo se vseen vsak dan skregal pa stepl  :)hehe... ampak se vseen zdej dobr razumemo