hei
doma in v šoli mi vsi pravijo, da sm za svoja leta preveč otročja
ne igram se z barbikami niti ne skačm sm ter tja brez razloga.
res pa je da sem, ko se z nekom pogovarjam kot nekakšen 5 letni otrok.
Kar naprej sprašujem: Zakaj ?
Recimo en glup primer:
Janez vpraša Andreja: Kako si?
Andrej: Uredu
Js: zakaj pa si uredu?
Andrej: Zato ker sem dobil dobro oceno
Js: zakaj pa si dobu dobro oceno?
Andej: zato k sm pač znau
Js: zakaj si znau js pa tega ne znam
Andrej: kr sm se nauču
Js: zakaj si se nauču jst se ne morm...
In to v bistvu zgleda kot provociranje.
Js vem da to počnem, ampak v tistem trenutku ko se z nekom pgoovarjam in sprašujem zakaj zakaj zakaj, niti ne pomislim na to.
Potem pa se me človek čez čas naveliča in gre stran od mene in takrat se šele zavem kako sem bila tečna.
In vsi mi pravijo da sem s tem ful otročja, ker majhni otroci za vsako stvar vprašajo ZAKAJ?
samo jst nočm bit otročja niti zatežena, ampak sprašujem take stvarfi ki me v bistvu sploh ne zanimajo ...
