Pozdravljeni vsi skupaj!

Kmalu bom dopolnila 25 let. Rekla bi, da na prvi pogled nimam pretiranih težav v življenju (morda razen preveč zaščitniških staršev, a to je dolga zgodba, ki ne sovpada s to temo), moj edini res velik problem je osamljenost in dejstvo, da nimam kaj dosti prijateljev s katerimi lahko greš na pijačko, na sprehod, se pogovoriš. Imam ljubečega fanta, res ga imam neskončno rada, on ima rad mene, lepo nama je. Ampak, kadar pa pride do prijateljev, je on tisti, ki jih ima celo morje, jaz skoraj nič. Čeprav živim v Mariboru že 6. leto, se kaj dosti ni spremenilo, čeprav sem se trudila, da bi spoznala nove ljudi in jih kot prijatelje tudi obdržala, a nekako mi ni usojeno.

Zatorej bi bilo lepo, da bi spoznala nekoga, ki živi v Mariboru, oz. sem pogosto zahaja (tudi če je iz okolice ali iz Ljubljane - tam je moje stalno prebivališče, a za potrebe študija sem se preselila v Maribor), da bi lahko poklepetala z njim/z njo, šla na sprehod, kdaj zvečer ven (redko hodim zvečer ven in ne nisem dolgočasna, zelo sem zgovorna, le nimam družbe v kateri bi se počutila zaželjeno in sprejeto.)

V kolikor je tu kdo tudi tako osamljen in si enostavno želi družbe, čveka, smeha, sprostitve in je star/star-a med 22-34, srčno upam, da bo vzel trenutek, da me spozna.

Lep sončen petek želim vsem pa lep začetek vikenda!

slovenistka7

za chat pa kavico vedno 

  Hoj hoj.
Pa si res osamljena, ali pa zgolj želiš biti enakovredna svojemu dragemu, ki ima "veliko" prijateljev?
Ali lahko njegove prijatelje vzameš za svoje?
So to zgolj fantje, ali tudi dekleta?
Zakaj hočeš imeti svoje?

Pa kaj ni  v takšnem razmerju, kot sta sedaj vidva bistvo ravno v vajinem odnosu... ?
M