Prošel je, prošel

Prošel je, prošel

»Prošel je, prošel, pisani vuzem,
došel je, došel zeleni Juraj.
Donesel je, donesel pedenj dolgo travico,
laket dolgo mladico.
Dajte mu mesa, da se ne otresa.
Dajte mu vina, da ga ne bo zima.
Dajte mu pogači, da mu noga poskači.
Dajte mu groš, da vam dojde još.
Dajte mu masti, da bo vreden časti.
Dajte mu soli za debele voli.
Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec.
Dajte mu kruha, da ga ne bi muha.
Dajte mu mleka, zelena mu obleka.
Došel je, došel po daleki poti,
po daleki poti, cipeli so votli.
Dreta mu je v Metliki,
šilo mu je v Ljubljani.
Dokler to sebere,
cipele razdere.
Blato mu je do kolenca,
voda mu je do ramenca.

Dajte mu, dajte, kaj mu premorete,
nima kadi stati pred vašimi vrati.
Ki bi ’tel vse to sebrati,
bi se moral ranej stati!«