|
Težava je v slovenskem šolskem sistemu. Učitelji (OŠ), ki bi morali učence spodbujati, da sprašujejo, se iz njih delajo norce, ko kaj "neumnega" vprašajo, kaj ne znajo in potem seveda, ko si kaj vprašan, izzvan, razmišljaš o tem, kaj si bodo drugi mislili, kako se bodo iz tebe norčevali, ko kaj ne boš znal, kako neumen boš izpadel namesto, da bi se posvetil in osredotočil na vprašanje. Potem se ti pa besede zatikajo in začneš jeclati. V Kanadi, se mi zdi, da je celo kaznivo, če se učitlej učencu smeje, ko kaj ne zna (ker se tam pač malo bolj spoznajo na psihologijo kot pa v kaki Sloveniji). Prepovedano je tudi v Ameriki, zato pa se tam na šolah na veliko sprašuje, ker nobenem ni nerodno tudi, če vpraša še ne vem kako neumnost. Slovenska značilnost pa je, da smo v višjih razredih, letnih večinoma tiho in nas je sram kaj vprašat in vzrok seveda ponavadi podzavesto tiči v OŠju. Tega se ne da znebiti enostavno vsekakor pa moraš delati na samozavesti, se osredotočiti na vprašanje, se ne ozirati na okolico in vsakodnevno "bildati" svoj ego. PA ne pozabi, da rezultat ne pride čez noč.
|
Show Posts
