Enkrat, mislim, da je bilo že pred 500 leti, sva se na nekaj podobnega prijavila tudi midva z bodočim možem. Kratek intervju, fotka in objava v Nedeljcu. Zbiranje glasov (brez interneta)...
Ker se mi po roku za zbiranje glasov ni nihče oglasil, sem poklicala sama. Moški na drugi starni se je kar topil od prijaznosti, ko pa je pogledal na seznam...
Nekaj v tem smislu: "Aja, to ste pa vi...", se je glas naenkrat ohladil. "Ne," je postal povsem brezoseben...,"vi pa ne pridete v poštev."
In smo končali. Poročila sva nekaj kasneje in če sedaj gledam nazaj, je bolje tako, kot je bilo. Že itak je bilo preveč žlahte in vsega rompompoma. In ja, še pon 500 letih sva poročena in zgleda, da bo tako tudi ostalo.
Če bi se pa danes ženila, možila, poročila, bi pa to naredila povsem inkognito, brez žlahte.

Tisto zgovarjanje, da gradita, pa se mi zdi malo odveč...

Se strinjam, moja poroka, če bi kdaj bila, bi bla totalno v intimnem vzdušju. Pa kaj me brigajo vse tete pa mrzli bratranci. Jaz, moja obleka v barvi šampanjca, priče, sončni zahod, peščena plaža, mojito... aja, ženina sem pozabila 

Vem kaj misliš sicer pa ne hodim ne na poroke ne na pogrebe (razen če je glih treba it fotke delat ) se zgodi... sicer pa a ni poroka pogreb pa pogreb poroka  mah kokr kol poročiš se zaradi sebe če se že, kdor se pa zaradi drugih, se bo pa tudi v drugo pa v tretje čeprav se bolj splača živeti na koruzi...

Hm jst sem mogu it slikat pogreb dedka, ker bi drugače mogli najeti fotografa, ker je očitno v prekmurju v modi slikanje pogrebov... tako da se nism mogu izogniti temu in sem mogu iti na pogreb...