Ja, moram vam povedati!!
Nekaj dni nazaj smo zjutraj v travi našli kepo dlake, ki se je izkazala za majhnega kužka. Po uspešnem preizkusu s hrano, smo ga odnesli k hiši, ga pustili, da se je posušil, nato še najedel in napil in z grozo ugotovili, da je kuža slep. Po videzu sodeč je mlad, povsem prestrašen in zelo cartljiv. Pravi cukrček. No, ko je prišel k sebi, smo ga pripeli in obvestili najbližje sosede. Vendar imam občutek, da so kužka vrgli iz avta (verjetno) prav zaradi slepote. Kdo pa bi imel takšnega čuvaja!?
Dali smo mu ime Flik, jaz pa mu kar pravim Čukec. Skopali smo ga, pobrali klope  , počesali, tako da bo pripravljen za veterinarja. Predvsem bi rada vedela koliko je star in če se slepota da ozdraviti.
Z našimi mucami se kar razume. One ga pustijo pri miru, on pa jih tako ne vidi. Tudi sosedov pes je zelo prijazen do našega invalida. Zdaj ga imamo cele 4 dni, pa je že povsem naš. Prejšnji dan je celo zalajal, ko je zaslišal moj avto.
Nekaj malega se je že sprehodil okrog tudi brez povodca in prav zanimivo ga je videti, kako se odzove proti znanemu glasu. Edini problem je, ker se v vsako stvar zaleti in se povsod zaplete.
Ampak vseeno ga imamo zeeeeloooo radi.

Hmmm?!
Jaz sem absolutno za, otroka sta tako ...tako, mož pa je nevtralen. Bomo videli, kaj bo rekel dohtar....

Če bo ostal, bo dobil hiško, novo ovratnico itd.
Sedaj ga imamo na dolgi verigi, ki pa ni taka veriga, kot se sliši. Je pod streho, na suhem, prespi pa v predsobi. Ja, vem, sedaj ni tak problem, ko sta otroka doma, kakšen dan med šolo pa se bo zgodilo, da bo do kakšnih 15.00 sam.
Če bo ostal, se bo pač moral navaditi, saj mi ni lahko, se pa tolažim, da pa je bolje kot je bilo prej.
Ne znam si zamisliti take krutosti! Kako srce mora imeti tisti, ki ga je zavrgel ?!  Tega je res sposoben samo človek!