na mene je najbolj naredil vtis, ko mi je en tip pomagal motor spravit iz peska, ko sem na plaži parkirala

ok, mal hec, ampak čist simpatičen je bil, ko me je med vožnjo z motorjem spraševal, kje je ena plaža, ko je bilo očitno, da nisem domačinka, da bi vedela ali pa da bi vsaj vedela, kam pelje cesta.
dejansko se ne spomin kakega super duper izvirnega pristopa, ampak dost je vedno štelo, da so bili fantje sproščeni, ne vsiljivi in da ni bilo na kaki žurki, ker med pijanim folkom avtomatsko postavim ščit (na žurkah ti namreč vsak, ki ima 5 minut časa, teži). simpatičen mi je bil enkrat en dečko v KMŠju, ki me je tak vljudno prosil za ples. res tisto staromodno, prav vprašal je: "a te lahk prosim za en ples?" In potem sva plesala na System of a Down

In potem se je vljudno zahvalil za ples. Če bi me potem povabil ven na zrak, bi definitvno šla. Ni bil pijan, kar je pomemben podatek. Ne pa tako kot večina klasičnih pijančkov, ki se ti med plesom za rit zalimajo in se jih ne znebiš za eno lepo.
recimo tud ne maram, da mi tip brez vprašanja prinese pijačo. fail.
Na splošno ugotavljam, da so slovenski fantje pogumni in si upajo pristopit do punce, sam ko so vsaj malo okajeni. sej razumem, da rabiš pogum, sam od drugje mam čist drugačne izkušnje. in mi je bolj všeč

aja, en dečko je bil tud simpatičen, ker se ful potrudil zame pa tak mal sramežljivo je deloval. je prišel pome z motorjem in potem sva šla kupit arašide in me je peljal malo ven iz naselja in mi pokazal, kje se zbirajo opice. in sva jih hranila z arašidi (ok, tega v sloveniji niti ne moreš narediti

).