Prijavi se! Prijavi se!
Čveka forum
rozica :: 26.01.2010 ob 15:41
Če mi pa ne del. Hvala za pomoč. Sama bi že nrdila sam ta preklet hudič ne dela.

poslano v temi :: Rabim pomoč
rozica :: 19.01.2010 ob 16:28
Prosim pomagite
Neizmerno bom hvaležna

poslano v temi :: Rabim pomoč
rozica :: 11.01.2010 ob 14:55
Meni ne dela Power Pintt in me zanima če bi lagko kdo zame to naredu. Oblikoval bi besedilo in prlepu slike. Besedilo in slike je nasledno:
NEVARNI ODPADKI


Nevarni odpadki so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti oz. vsebujejo večjo koncentracijo okolju nevarne snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. So zdravju škodljivi, strupeni, jedki, vnetljivi ali eksplozivni.

Nevarne odpadke zbiramo ločeno, ker:
 preprečujemo onesnaževanje voda, zraka in tal
 zmanjšamo škodljive vplive na okolje
 preprečujemo poslabšanje življenjskih pogojev rastlin in živali
 omogočamo njihovo varno odstranitev ali predelavo
 zmanjšamo možnost negativnih vplivov na zdravje

Kje oddati nevarne odpadke?
o v zbiralnih akcijah, ki je organizirana najmanj enkrat letno z mobilno zbiralnico
o v Zbiralni center

Kaj sodi med nevarne odpadke?
 barve, lake, topila, smole, kite, kisline, luge
 odpadne mazalna olja
 odpadna jedilna olja
 odpadne kemikalije
 odpadne kartuše in tonerje
 čistila, kozmetična in pralna sredstva
 tlačne posode-spreji (plinski vžigalniki, laki za lase, sredstva proti mrčesu, tesnilne mase in druge izdelke v embalaži pod pritiskom, manjši gasilni aparati)
 odpadki, ki vsebujejo živo srebro (Termometri, barometri, releji, stikala)
 farmacevtski izdelki (zdravila,..)
 pesticidi (insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva proti zajedalcem,..)
 akumulatorji, baterije
 odpadna embalaža, ki vsebuje nevarne snovi
 zaoljene krpe, filtri

Kako ravnamo z nevarnimi odpadki?

Nevarnimi odpadki zahtevajo zaradi nevarnosti okolju premišljeno ravnanje. pri pravilni uporabi, shranjevanju in odlaganju nevarnih odpadkov, je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa je lahko oboje ogroženo. Odpadke, če je le možno hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne bo prišlo do razlitja pri prevozu na zbiralno mesto. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko pride nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Doma jih shranimo tako, da niso dostopni otrokom in domačim živalim. Nevarnih odpadkov nikoli ne odstranjujemo ali uničujemo na kakršen drugačen način, ampak jih oddamo v organiziranih akcijah ali Zbiralnem centru.





Kam so oddani zbrani nevarni odpadki?

Nevarne odpadke prevzame organizacija, pooblaščena za zbiranje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Za različne vrste odpadkov se uporablja različne načine odstranjevanje ali predelave. Ne katere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olje in razredčila), nekatere sežgejo ( zdravila, sredstva za rastline), kisline nevtrarizitrjo, baterije pa predelajo.

Oznake za nevarne odpadke:

Nevarne snovi in njihovo embalažo prepoznamo po enostavnih simbolih na oranžni podlagi, ki označujejo njihove lastnosti. Vsak izdelek, ki ima eno ali več tovrstnih oznak na embalaži, je potrebno po uporabi smatrati kot nevarni odpadek ali ga kot takega tudi oddati v uničenje ali predelavo. Zato je potrebno biti pri nakupu ali uporabi izdelka, pozoren na znak nevarnosti.





ALI VESTE:
Z nepravilnim odlaganjem ali zalivanjem nevarnih odpadkov povzročamo škodo dami sebi, saj se nevarne snovi oz okolje vračajo skozi pitno vodo, zrak in hrani.

En liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnažuje milijonov litrov zalog pitne vode.

Odpadna jedilna olja sicer niso nevaren odpadek. če pa jih zlijemo v odtoke ali odlagamo med ostanke odpadkov, naredimo prav tako veliko škode, zato ravnamo z njimi kot z nevarnimi odpadki.



POZOR! Nikar ne odlagajte nevarnih odpadkov v zabojnik za ostanek odpadkov ali celo v naravo, sej le ti pomenijo veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi še mnogo let po tem, ko jih odvržemo.

Že z eno samo baterijo, ki jo boste oddali v zbiralni akciji nevarnih odpadkov in je tako ne boste odvrgli skupaj z ostalimi gospodinjskimi odpadki, boste za okolje naredili veliko.








Če mi boste uslišal željo ste mi rešli life. Res vam hvala.


poslano v temi :: Rabim pomoč
rozica :: 10.08.2009 ob 7:20
Jaz sem ene parkrat bruhala(nalašč) pa mi je Janja naštimala psihijatra. Ne razumem kaj jih moti če mal ne jem(1.obrok na dam). Mam pa 45 kg in 169 cm. Vi mi pravjo da mam anoreksijo a jim ne vrjamem.

poslano v temi :: BuLimija
rozica :: 02.07.2009 ob 18:40
Počasi prihaja proti moji postelji in po pravici povedano ga sovražim. mamin fant Miha je bil nekoč očkov tekmec in ona se je zaoumpala vanj. Iz dna duše ga sovražim. škoda da mi ni uspelo.
"Ljubica.. Maja mi je povedala. Žal mi je." ga slišem reči. Poskuša me objeti. Obmalnem ga in se začnem dreti:"Pusti me. Tu sem zaradi tebe. Sovražim te ker si spodrinil očka." Ponorim. Pogledam ga s tistim nevarnim pogledom imam ga po mani.
"Sanja umiri se no!"spet začne.
"Pusti me"odmeva po celi sobi"Sovražim te, sovražim te,...poji strani..uničil si mi življenje."
K meni priteče zdravnica in me pomirja. Pograšala sem ta dotik to ljubezen.
Postala sem upornica z uhanom v nosu in tetpvažo. Divjakinja ki ve kaj hoče črni oibarvani lasje so izražali mene. Na skrivaj sem izgubila nedolžnost kadila sem za hišo in se družila z divjaki.
Primanjkovali mi je ljubezni in to sem vedela.

*********************************************************************************************************
Kovček je padel na tja. Všeč mi je ta vonj. Kraj: kmetija strica in tete. Psihijatinja je okrila da b is prememba dobro. Dela meni je bilo to všeč. Konec gledana marsovcev. Okoli mojih nogah se je mutala mačka. Prepravila so me čustva. Dvignila sem mačko mal nad glavo in jo na rahlo pobožala. Videla sem da je mama začudeno pogledala. Spustila sem mačko da je rahlo zacvilila.
Na hitro se je hotela poslovit.
"Pojdi" sem se odzvala.
Spet solze.



poslano v temi :: Zgodbe
rozica :: 02.06.2009 ob 16:50
Moja zgodba: Ranjeno telo

Tečem. Ne zdržim več. Odkar je umrl očka je vse dručae. Podgrešam ga in ni mi všeč mamin novi fant. Odločila sem se . Obesila se bom. Nimam več močć da bi vstala. Iščem pravo vejo. spomni se kako je očka z mano hodil v gozd nabirat jagode. NAšla sem jo. Privezam vru, naredimk zanko in si jo poveznem okoli glave. Skočim. Padam. Padam.


Zbudim se. Kje sem. Vonjam zdravila. Zdaj se spolnim. Odprem oči. Pre sabo zagledam mamo. Joja. Kdaj sem jo nazadnje videla jokat. Ko sem jo kofutnila ker mini pustila inti na žur!
"Ljubica. Tu sem." jo slišim reći. Naj strpi naj vidi kako je bilo meni hudo. Poskuša me pobožatu. A se ji odmaknem.
"Pust me!" odvrnem hladno. Še bolj glasno jokam.
Pride zdravnik.
" Sanja; nekja čas boš mogla ostati pri nas. Imaš poškodvan vrat. kasneje pride k tebi psiholognija." mi z nasmeškom na obrzu sproči.
Začnem se dreti:" Ne potrebujem psiholoha. Ne potrebujem vas. Nikogar ne potrebujem."
Mam končno odide. Naslanja se na zdravnika.
Začne jokat.

PRIHODNJIČ VEČ!





poslano v temi :: Zgodbe
rozica :: 02.06.2009 ob 16:36
Velike zelene oči Jana Frey


Zgodba govori o Leni. Je običajno petnajstletno dekle, nekaj posebnega pa so njene velike zelene oči.
Vse se začne spomladi. Oče, ki je diplomirani psiholog, odpotuje v Avstralijo. Mama, ki je plesalka, pa odide v Amsterdam. Tako Lena, njen starejši brat Siemen in bratec Griša ostanejo sami. Griša je star komaj sedem, zato starši najamejo varuško. Varuška je iz Amerike in ime ji je Katie Crawford.
Nekega dne otroci sedijo na vrtu. Poleg Lene, Siemna, Griše in Katie, sta na obisku tudi Lenina najboljša prijateljica Jana ter njen bratranec Frederik. Pogovor je nekaj časa potekal o Frederikovem bratu dvojčku, ki je želel napraviti samomor. Nihče ni razumel zakaj, vendar so vedeli, da ima težave z vidom in da bo oslepel.
Počasi se shladi, Siemen gre po odeje. Da bi jim bilo še topleje, Siemen prinese tudi steklenico uzoja. Frederik se rahlo napije in pove, da ne razume, kaj je z njegovim bratom. Začne jokati, zato ga Lena objame okoli ramen in počasi zleze pod njegovo odejo. Nato sta se nekaj časa pogovarjala in kasneje tudi poljubila. Zaljubita se.
Zaspali so kar na vrtu in se naslednje jutro tam tudi zbudili. Lena se je zbudila prva, zajtrkovala je z Grišo. Drug za drugim so se prebudili tudi ostali. Morali bi v šolo, a niso šli. Frederik je predlagal, da bi šli v gozd. Lena je predlagala, da lahko gredo na svež zrak tudi v park. Toda Siemen se ni strinjal.
Zato so se s avtomobilom Leninih staršev odpeljali v gozd. Vozila je Katie, ki je edina imela vozniški izpit. V gozdu so se sprehajali, bilo je lepo. Nato je začelo kapljati, zato so se odpeljali proti domu. Zdaj več ni kapljalo, temveč lilo. Brisalci niso bili dovolj učinkoviti in Katie več ni videla ceste. Naenkrat pa tresk, Leno je vrglo z srednjega sedeža.
Zbudi se v bolnišnici. Ne ve, kje je. Zrak ima vonj po ... Zasliši glas. In postane ji jasno, kje je. Ta vonj je vonj po bolnišnici in z njo je spregovorila medicinska sestra, ki ji pove, da je imela nesrečo. Leni ji potoži, da jo neznosno boli glava. Zanimalo jo je tudi, zakaj ničesar ne vidi. Glavo je imela v celoti povito s povoji.
Nato se je poskušala spomniti nesreče. Spomnila se je Siemna in Katie, kmalu ji je postalo jasno. Toda ni je bolelo ničesar, razen glave. V sobo je prišla druga sestra, ki ji je povedala, da si je poškodovala obraz in da je od nesreče že tri tedne. Lena je bila zmedena. Nato so jo obiskali starši. Najprej ji je oče rahlo očital, zakaj ni bila privezana. Toda mama je obrnila pogovor v drugo smer. Povedala ji je, da ima poškodovano glavo in oči ter tudi, da je bila zelo blizu smrti. Lena je komaj čakala, da ji odstranijo povoje, kajti mislila je, da bo potem videla. Začutila je, da je z mamo nekaj narobe. In ta ji ni mogla prikriti. V trenutku ji je postalo jasno, da ne bo videla nikoli več.
Lena se je zaprla v sebe in ni želela komunicirati z nikomer. Dnevi so tekli, Lena še vedno ni odgovarjala nikomur. Tema okrog nje se ji je vsak dan zdela temnejša, bolj mrzla in bolj grozeča.
Skoraj do svojega rojstnega dne je bila v bolnišnici. Počasi je začela tudi hoditi, spoznavati življenje v temi. Bila je tudi pri kliničnem psihologu. In kmalu je morala domov.
Ko ji je oče rekel, da so pred hišo, se je spominjala hiše, vrta. Vsi so jo pričakali, toda želela si je le v sobo, na samo. Posamično so jo hodili gledati, a še vedno ni odgovarjala.
Nekaj dni kasneje je Lena izvedela, da bo k njej prišla terapevtka za orientacijo in gibanje. Ni želela, da pride in z mamo sta si rahlo skočili v lase, saj mama več ni mogla prenašati Leninega obnašanja. Terapevtka je prišla. Lena je na začetku ni marala, toda po skupnem dnevu je ugotovila, da ji je pravzaprav všeč.
Kmalu je Lena dopolnila šestnajst let. Vedno se je veselila tega dne, tokrat je bilo boleče. Spominjala se je petnajstega rojstnega dne, spomnila se je tudi načrtov za to poletje, a bolelo jo je, ker je sedaj vse odpadlo. Že zjutraj jo je oče nekako prisili, da se je šla oprhat, obleč in da je prišla zajtrkovat z vsemi ostalimi. Kmalu pogovoru več ni mogla slediti, zato se je odpravila v sobo. Počutila se je, kot da so njihovi svet zelo oddaljen. Bila je zmedena in osamljena.
Nekaj dni kasneje jo je obiskalo veliko ljudi. Terapevtka, Tamara (Siemnovo dekle) in tudi Meta, ena izmed medicinskih sester iz bolnišnice. Prišla je z mamo, ki je bila slepa že od rojstva. Ko so se vsi poslovili, sta prišla še zadnja obiskovalca: Frederik in Sebastijan. Lena ni želela, da jo Frederik vidi takšno. Vseeno pa se je pogovarjala s Sebastijanom, ki je imel težave z vidom in je vedel, da bo oslepel.
Lena se je med počitnicami učila tudi Braillove pisave. A pri učnih urah se je pogosto prepirala s svojim inštruktorjem, predvsem zato, ker ni imela volje.
Poletne počitnice so minile. In Leni se je zdelo, da je s tem minilo tudi poletje, saj je zunaj deževalo. Poklicala je Jano, če gre z njo v park, ta je privolila. Tam je Jana Leni zaupala, da sta Frederik in Ana(Lenina sošolka) imela afero. Leno je to potrlo. Izvedela je tudi, da ima Jana fanta, prav tako da ima Siemen punco ter tudi Sebastijan. Le ona je bila sama. Zanjo se ni zanimal nihče.
Lena je spet šla v šolo. Dobro so jo sprejeli. Ko se je vračala iz šole, se je vračala sama. Seveda ji ni uspelo najti prave poti, zato jo je neznanka popeljala do ulice, v kateri je živela. To popoldne je spet imela pouk Braillove pisave, a je spet zgubila vso voljo in inštruktor je odšel.
Začele so se jesenske počitnice. Pri Leni sta prespali Jana in Ester. Ester je bila dekle, ki jo je Lena spoznala v bolnišnici. Šle so v kino in Lena se je v počutila skoraj popolnoma zdrava.
Nekaj dni kasneje je Lena bila povabljena na rojstnodnevno zabavo. Tam jo je nadlegoval slavljenkin brat. Lena se je uprla in on ji je dejal, da bi lahko bila srečna, da sploh kaj hoče od nje. Počutila se je zelo ponižano.
Naslednje jutro je Jana poklicala Leno, da ji je povedala, da imata Frederik in Sebastijan rojstni dan ter da Ana hoče presenetiti Frederika, in sicer tako, da ga bo obiskala v Berlinu. Lena vpraša, zakaj ji to pripoveduje. Jana ji pove, da zato, ker bi ona morala iti tja. Lena jezno odloži slušalko. Nekaj trenutkov kasneje Jana pozvoni pri vratih in odide v Lenino sobo. Prinese ji tudi malinov sladoled, sladoled, ki sta ga vedno jedla Frederik in Lena. Lena se po nekaj besedah omehča in ga poje. Jana ji pove, da je njeni mami povedala, da bi morala iti v Berlin. Mama je seveda nasprotovala. Po nekaj trenutkih tišine je Lena odločno dejala, da bo šla sama. Tega staršem ni razkrila. Toda Leno ni mučilo samo to. Ali bo Frederiku sploh mar, da je prišla?
Naslednje jutro se je odpravila. Bilo jo je strah. Prvič je bila sama. Ko je prišla v Berlin, ji je taksist pomagal vse do Frederikovega zvonca. Pozvonila je. Odprla so se vrata v hišo. Frederik je živel v najvišjem nadstropju. Počasi je stopala in prišla do vrha. Frederik je odprl vrata.
Izrekel je njeno ime, nekaj časa sta bila v tišini, nato se ji je približal in ji povedal, da jo je pogrešal. In kakor nekoč je spet rekel: "Lena, Lena, Lena�"

Frederik se je Lene torej razveselil. V Berlinu je ostala cel teden.
Še vedno sta par. Lena je maturirala, Frederik študira arhitekturo. Lena se nauči Braillove pisave, nauči se igrati saksofon in v delavnici Metine mame dela kip. Lena in Frederik se tudi prvič spreta, in sicer zato, ker se je fant, ki ga je spoznala, vanjo zaljubil. Lena Fredrika pomiri z besedami, da ljubi samo njega�

Zgodba je napisana po resničnih dogodkih.

http://www2.arnes.si/~gzver/arhiv%202006/Peta%20stran/nika_koncut/lena.html (to sem našla na tej strani)
Zanimiva knjiga vsem jo priporočam

poslano v temi :: Kaj trenutno bereš?