Prijavi se! Prijavi se!
Čveka forum

LOVE STORY

oljarica1 :: 01.03.2011 ob 6:40
LOVE STORY


Brane je mlad fant, poln življenskega optimizma, pa tudi zrel realist, ki ga je narava prikrajšala za optimalno življenje 30 letnika, saj je osemdeset procentni invalid priklenjen na invalidski voziček, samo možgani in roke mu še dobro služijo, vse ostalo počasi odmira, multiplex skleroza……Volontersko opravlja delo tajnika malega lokalnega nogometnega moštva. Z dušo in telesom je predan svojemu delu. Fantje ga cenijo, zelo radi ga imajo ti mladi fantje, polni energije, ki jo sproščajo na nogometnem igrišču. Brane je njihov najboljši prijatelj, zaupnik in svetovalec. Nekega dne se je Branetu porodila nora ideja, kako razvedriti fante ki ob študiju in intenzivnih treningih
skorajda niso imeli časa za privatno življenje. Naročil jim je naj mu prinesejo svoje fotografije. Časa ima na pretek, pozna svoje fante in njihove želje. Dobro obvlada delo z računalnikom in ima veliko domišljije. Začel je obiskovati spletne strani kjer osamljeni iščejo prijatelje, samski partnerje in klepetavi sogovornike. Predstavljal se je kot sanjski moški, ogreval osamljena dekliška srca in jim preko mejlov pošiljal slike svojih prijateljev ter se v njihovem imenu dogovarjal za zmenke. Fantje so bili navdušeni nad njegovo idejo in njegovimi dejanji saj sami zares niso imeli časa za te stvari. Vse jim je uredil oni so hodili samo na zmenke. Fantastično je bilo, dokler……….se tudi Brane ni zaljubil. Spoznal je Veroniko, nesrečno in osamljeno dekle. Veliko sta si dopisovala. Veroniki se je hitro prikupil ta vedri fant atletske postave in modrih oči, kot se je sam opisal. Saj je v njeno pusto in osamljeno življenje prinesel veliko vedrine in življenskega optimizma. Zaželela si ga je spoznati tudi osebno. Povabila ga je na zmenek. Brane se je prestrašil. Začel se je izmikati na vse načine in se izgovarjati čeprav bi jo tudi on rad spoznal, saj je kot sončni žarek posijala v njegovo življenje. Bal se je njenega razočaranja. Ni je želel izgubiti saj se je globoko v sebi nežno navezal nanjo. Rad jo je imel. Veronika pa ni odnehala. Vsak dan znova ga je spraševala, kdaj se dobita na kavici.
Končno se je odločil in privolil. Dogovorila sta se za naslednji dan v bližnji kavarnici, na jutranji kavi ob 9h. Oba sta bila vesela da se bosta končno spoznala, saj se poznata že 3 mesece. Bila sta vznemirjena in krati prestrašena saj so jima njuno srečo zakrivali temni oblaki neznanega v kar sta se sicer zavestno podajala. Nastopilo je težko pričakovano jutro. Brane se je z skrbno mamino pomočjo lepo uredil in se odpravil. Tudi Veronika se je uredila in se obžarjena z notranjo svetlobo ljubezni odpravila na zmenek. Ko je prišla v kavarnico je bila ta popolnoma prazna. Krasno, si je mislila, bom vsaj takoj spoznala tega mojega sanjskega moškega ko vstopi. Naročila si je kavico in nestrpno čakala. Še tri minuti manjkata do 9h. Takrat je zagledala mladega urejenega fanta na invalidskem vozičku ki je spretno pripeljal v kavarno. Tudi Brane jo je zagledal. Vedel je da je to ona. Ko sta si nekaj časa zrla globoko v oči sta oba prasnila v dolg, srečen in glasen smeh. Da, tudi Veronika je bila na invalidskem vozičku – paraplegik, že deseto leto, odkar je imela prometno nesrečo.
Brane nima več dosti časa skrbeti za dobro počutje svojih prijateljev, čeprav jih ima zelo rad. Zaljubljen je, neskončno zaljubljen v svojo drago Veroniko. Ves čas posvečata eden drugemu, pa jima ga kljub temu znova in znova primanjkuje, srečnemu paru.